SENTHARA YA TSHENKO YA TIRAGATŠO
PELE O THOMA …
Maikemišetso a tshenko ye ke go hwetša moya le dikakanyo tša maloko le bašomi ba Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) mabapi le phetogelo, thekgo ya khutšo, kgethollo ya semorafe, bokgoni bja Sesole sa Bosetšha sa Afrika Borwa/Kgoro ya Tšhireletšo (SANDF/DOD) le dinyakwa tša tlhahlo ya Seisemane.
Dipoelo tša tshenko ye di tla re thuša go fetleka bokgoni bja diphetogo tšeo di bilego gona ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) le go šala morago dipoelo tša mananeo a tiragatšo ao a dirilwego morago ga tshenko ya mafelelo. Ka fao, go bohlokwa go go araba ka botshepegi go dipotšišo tše.
Se ga se moleko mme ga go na dikarabo tšeo di fošagetšego le tšeo di lokilego. Kakanyo ya gago ke yona karabo yeo e lokilego.
Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo e tla tšea tshedimošo yeo o e filego bjalo ka sephiri. O ka se tsebje, ka ge Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo e tla sekaseka tshedimošo yeo e kgobokeditšwego ka mokgwa wa sehlopha fela, mohlala, ke gore banna ba tla ba ka thoko le ya basadi ka thoko.
Go bonolo go tlatša letlakala la dipotšišo ke ge dipotšišo tše dintši di nyaka go direlwa ntikodiko fela go nomoro yeo e lebanego ya karabo yeo e go amago goba yeo e bontšhago kudu dikakanyo tša gago.
Ge o ka kopana le mathata ge o araba dipotšišo tše, hle o se dikadike go kgopela thušo go mošoma-ntle/monyakišiši goba ikgokaganye le Mogala wa Thušo wa Senthara ya Tshenko ya Tiragatšo go 312 4788/8164788.
Re leboga tšhomišanommogo ya gago ya go fa tshedimošo yeo e kgopelwago.
TSHEDIMOŠO KA GA MOTHO
O šoma ka go yuniti e fe?
Hle, araba dipotšišo tšeo di latelago ka go dira ntikodiko go karabo go kgetho ya gago
Maemo a sehlopha. (Ge o le mošomi go tšwa setšhabeng, dikološa karabo ya 10 goba 11)
Maemo a sehlopha. (Ge o le mošomi go tšwa setšhabeng, dikološa karabo ya 10 goba 11)
O wela ka go sehlopha se fe sa badudi?
Babaso
Ke be ke le …
Leloko la SANDF leo le (tsenego ka go tšhireletšo la mathomo ka morago ga 1994)
Bong?
Monna
Mosadi
O na le mengwaga ye mekae?
goba ka tlase ya mengwaga go ya go 34 ya mengwaga go ya go 44 ya mengwaga ya mengwaga goba go feta
PHETOGELO: MOHOLA WA PHETOGELO
Naa o akanya gore go a hlokagala gore Kgoro ya Tšhireletšo DOD/SANDF di swanetše go fetoga ka mabaka ao a latelago? (Swaya kgetho e tee fela mo potšišong ye nngwe le ye nngwe )
Ee, kudu
Ee, ga nnyane
Ga ke tsebe
Aowa, ga go kgotsofatše
Aowa, le ga tee
Temokerasi/phetogo ya sepolotiki le phetogo ya molaotheo ka mono Afrika Borwa
Thibelo ya matšhošetši a tšhireletšo
Kaonafatšo ya tša leago le ekonomi e bohlokwa kudu go feta taolo ya matla a tšhireletšo ye hlwahlwa
Go hlama sesole sa tšhireletšo seo se laolegago ka bonnyane fela e be seo se nago le bokgoni (seo se tšwetšego pele ka seporofešene le thekenolotši)
MOKGWA WA TSELA YA PHETOGELO
Naa tsela ya phetogelo e swanetše go diragatšwa bjang?
Ka pele mo nakong ye nnyane
Ga nnyane ga nnyane mo nakong ye telele
Naa mokgwa wa phetogelo o swanetše go sepetšwa bjang?
Go swanetše go hlangwa sesole se seswa ka moka
E ka ba fela go lokiša matla a bašomi ba ga bjale
TŠWELOPELE YEO E DIRILWEGO KA PHETOGELO
O itemogela bjang tšwelopele yeo e dirilwego mo tshepetšong ya phetogelo?
Phetogelo e beakantšwe gabotse ka tshwanelo
Phetogelo ga se ya beakanywa
Phetogelo ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e …
tšwela pele gabotse kudu tšwela pele gabotse tšwela pele ka bokaone tšwela pele gampe tšwela pele gampe ka kudu ga ke tsebe
BOTŠEAKAROLO BJA TAOLO YA BOLAODI BJA KA GODIMO
Bolaodi bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bo tšea karolo bjang ka go tsela ya phetogelo?
Bolaodi bja ka godimo bo thuša tshepetšo
Bolaodi bja ka godimo bo diegiša tshepetšo
Naa o akanya gore bolaodi bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bo hlokomela dikgahlego tša maloko ka moka le dihlopha ka go tshepetšo ya phetogelo?
Ee
Aowa
MAIKEMIŠETŠO A PHETOGELO
Go a kgonega go fihlelela dilebišwa tša phetogelo ka ngwaga wa 2004/05 ntle le go gobatša bokgoni/matla a tlhaselo a Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF)?
Ee, kudu
Ee, ga nnyane
Ga ke tsebe
Aowa, ga go kgotsofatše
Aowa, le ga tee a.
Go hlama baemedi ba Kgoro ya Tšhireletšo/ Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ba badudi ba Afrika Borwa b.
Go thwala bolaodi le baetapele ka go Kgoro ya Tšhireletšo/ Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) go kgabaganya badudi ka moka ba Afrika Borwa c.
Go fetolapalo ya bašomi go ya ka sebopego se seswa le bogolo bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF)
Go diragatša tekatekano ya bong ka bogale e.
Go hlama tšhireletšo yeo e šomago pepeneneng f.
Go hlama tšhireletšo yeo e lego ka tlase ga taolo ya badudi
MEDIRO YA PHETOGELO
KA MO O KA HLALOŠAGO MAIKUTLO A BAŠOMAMMOGO BA GAGO MABAPI LE TŠEO DI LATELAGO? (SWAYA KGETHO E TEE MO POTŠIŠONG YE NNGWE LE YE NNGWE)
Ke ao a thabišago kudu
A a thabiša
Ga ke tsebe
Ga a thabiše
Ga a thabiše le ga tee a.
Tsela yeo ka yona kopanyo e dirwago b.
Lebelo leo ka lona kopanyo e sepetšwago c.
Kgotsofalelo ya tsela yeo tekatekanyo e dirwago ka yona d.
Lebelo leo ka lona tekatekanyo e dirwago e.
Bogolo bja tekatekanyo f.
Kgotsofalelo ya tsela yeo tekatekanyo mošomong e dirwago ka yona g.
Phokotšo ya peakanyetšo ya Tšhireletšo h.
Tsela yeo ka yona tekatekanyo ya bong e dirwago j.
Go tsenywa ga bongwaledi bja tša Tšhireletšo k.
Tsela yeo ka yona tshepetšo ya thwalo ya bašomi ya sebopego se seswa (dikgoba tšeo "di ka" bago gona) e dirwago
TŠEO DI HLOLWAGO KE PHETOGELO
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?:
Ke dumelelana le sona kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ke ganana le seo kudu a.
Ka lebaka la phetogelo, maloko a mantši ba feletšwe ke mafolofolo a go dira mešomo ya bona b.
Ke kgotsofatšwa ke polokego ya mošomong wa ka c.
Ke kgotsofatšwa ke dikgoba tša ka tša kgodišo d.
Ke amogetše setšo se seswa sa sesole e.
Ke amogetše mekgwa ye meswa ya taolo f.
Ke diriša mekgwa ye meswa ya go šoma g.
Ke amogetše sebopego se seswa sa Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)
Ke amogetše molaotshepetšo wo moswa wa dipolelo
Ponelopele ya Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e bohlokwa go netefatša katlego ya phetogelo j.
Ke akanya go tlogela Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) mo mengwageng yeo e latelago ye mebedi k.
Phetogelo ya Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) e fihlelela dikakanyo tša ka l.
Ke tla dumela sekgoba sa mošomo ka ntle ga Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) sa moputso wo o swanago le wa bjale le seemo sa mošomo m.
Phetogelo ya Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) e sepetšwa go ya ka molaotshepetšo
MAFELO A MATHATA
Mo go tšeo di latelago o bona e le di fe tšeo e lego mafelo ao a nago le mathata ka go Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) yeo e fetogilego? (Swaya kgetho e tee go potšišo e tee)
Ee, kudu
Ee, ga nnyane
Ga ke tsebe
Aowa, ga go kgotsofatše
Aowa, le ga tee a.
Mekgwa le maemo a sesole di a theoga ka lebaka la kopantšho b.
Ditlabelo tša kgale/tšeo di sa hlwego di šoma c.
Go fapafapana ga ditšo ka go sesole d.
Go fapafapana ga dikgopolo e.
Maleme ao a fapanego f.
Tahlegelo ya batho bao ba nago le bokgoni g.
Tiragatšo/kgapeletšego ya tatelo ya molao h.
Dikgoba tša tekatekanyo magareng ga banna le basadi
Tiragatšo ya taolo ya tša leago godimo ga Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) ka Mongwaledi wa Tšhireletšo j.
Tshwaro yeo e ikgethang ya setšo le dihlopha tše dingwe tša bong (tiragatšo ya tekatekanyo)
Kgethollo ya mmala m.
Kwešišo yeo e sa swanego ya melaotshepetšo ya Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)
DIKGOKAGANO TšA PHETOGELO
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae?:
Ke dumelelana le sona kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ke ganana le seo kudu a.
Go boima go hwetša tshedimošo ka ga phetogelo b.
Tshedimošo ka ga phetogelo ga e tshepagale e bile ga se yeo e nepagetšego c.
Tshedimošo ya phetogelo yeo ke e hwetšago ga e rarolle mathata a ka d.
Go na le ditsela tšeo di šomegago tša dikgokagano tšeo ka tšona go ka hwetšwago dikarabo tša dipotšišo tša maloko a Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)
Ke mothopo o de o tee go tšwa go yeo e latelago wo o kganyogago go ka hwetša tshedimošo ye bohlokwa ka ga phetogelo go wona (DIRA KGETHO E TEE FELA)
Letona la Tšhireletšo
Mongwaledi wa Tšhireletšo
Mohlankedi Mogolwane wa gago wa Tirelo/Karolo
OC, molaodi, mookamedi wa gago wa kgauswi
Ditaelo le melaotshepetšo
Dikgokagano tša baditaba tša batho bohle
Tše dingwe
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae ka ga tshepetšo ya dikgokagano ka go yuniti ya gago?:
Ke dumelelana le sona kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ke ganana le seo kudu a.
Mohlankedi wa ka wa Taelo o fihla tshedimošo ye bohlokwa ya phetogelo b.
Go fiwa nako ye nnyane ka go yuniti ya ka ya dikgokagano magareng ga sehlopha sa taelo le bašomi c.
Ke na le boitshepo bja go ntšha maikutlo a ka ka go yuniti d.
Mohlankedi wa ka wa Taelo ga a hlomphe setšo sa ka e.
Setswalle magareng ga maloko a dihlopha tša badudi tšeo di fapanego ka go yuniti ya ka se fela se tsitsipana f.
Mohlankedi wa ka wa Taelo o ikgokaganya pepeneneng le bašomi ba gagwe g.
Go na le moya wa tshepano ka go yuniti ya ka
THEKGO YA KHUTŠO
Naa o akanya gore go a hlokagala gore Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) se ntšhe masole a thušo go ya dinageng tše dingwe ka mabaka ao a latelago?
Ee, kudu
Ee, ga nnyane
Ga ke tsebe
Aowa, ga go kgotsofatše
Aowa, le ga tee a.
Go thibelo tšhologelo ya batšhabi ka go Afrika Borwa c.
Go swarelela boetapele bja rena ka go Afrika d.
Go thekga mediro ya khutšo ya Setšhaba sa ka Borwa bja Afrika seo se sa Tšweletswago e.
Go thekga mediro ya khutšo ya Kopano ya Afrika f.
Go thekga mediro ya khutšo ya Ditšhaba tšeo di Kopanego g.
Ka lebaka la gore seo se fa masole maitemogelo a makaone
Naa o ganana le goba o dumelelana le mafoko ao a latelago bokgole bjo bo kae ka go mediro ya thekgo ya khutšo?:
Ke dumelelana le sona kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ke ganana le seo kudu a.
Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ga di na tšhelete goba ditlabelo tšeo di nepagetšego go ka romelwa go mediro ya thekgo ya khutšo b.
Kgoro ya Tšhireletšo/Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (DOD/SANDF) ga tša swanela go tšea karolo ka go mediro ya thekgo ya khutšo ka gobane maloko a tšona ga a na bokgoni bja ntwa c.
Mediro ya thekgo ya khutšo e bitša tšhelete ye ntši yeo re e hlokago ka mono Afrika Borwa go thuša batho ba rena
Mo mafokong ao a latelago, ke lefoko le fe leo le emelago dikakanyo tša gago go feta a mangwe ka go kamego ya Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) ka go mediro ya thekgo ya khutšo
Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e swanetše go dumelelwa go romela seghlopha sa thekgo ya khutšo ka go naga ye nngwe
Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e swanetše go dumelelwa go romela seghlopha sa thekgo ya khutšo ka go naga-mabapi fela
Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e swanetše go dumelelwa go romela seghlopha sa thekgo ya khutšo ka go naga ye nngwe ya Afrika fela
Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) e swanetše go dumelelwa go romela seghlopha sa thekgo ya khutšo ka go naga e fe kappa e fe lefaseng – moše wa mawatle le ka go Afrika
Ga ke na bonnete/Ga ke tsebe
Ge Afrika Borwa e ka kganyoga go romela sehlopha sa thekgo ya khutšo nageng ye nngwe mo nakong ye, Ke tla …
KGETHA KARABO E TEE FELA
Fa šoma ka boithaopo
Šoma ge ke kgopetšwe go dira seo
Tšea karolo ge ke laelwa go dira bjalo
Leka go hwetša lebaka la go se tšee karolo
Nka se e kamanye le seo le ga tee
KGETHOLLO YA SEMORAFE
Naa o nagana/itemogela gore melawana yeo e latelago, tiragatšo ya melawana le seemo di hlola kgethollo ya semorafe?
Ee, kudu
Ee, bokgole bjo bo itšeng
Ga ke tsebe
Aowa, e seng bjalo
Aowa, le ga tee a.
Melawana ya go se be gona mošomong ntle le matšatši a boikhutšo a semmušo (AWOL)
Tiragatšo ya molawana wa go se be gona mošomong ntle le matšatši a boikhutšo a semmušo (AWOL)
Go eletšwa ke mohlankedi wa gago wa taelo/mookamedi/mohlankedi mogolwane d.
Mohlankedi wa gago wa taelo/mookamedi/mohlankedi mogolwane ke leloko la morafe wo mongwe wa badudi e.
Tiragatšo ya kobamelo ya maitshwaro ao a letetšwego f.
Go ithuta le go emela kgodišo
Bontšha bokgole bjo ka bjona o dumelago goba o gananago le mafoko ao a latelago:
Ke dumela kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ga ke dumele le ga tee a.
Maloko a bašweu a ipona a feta dihlopha merafe ye mengwe mo mabakeng a tlhahlo ya pele/maitemogelo b.
Go sa nyakega mošomo wo mogolo go kaonafatša tšhomišanommogo magareng ga maloko a Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa/Kgoro ya Tšhireletšo (SANDF/DOD)
Ba bangwe ba masole a pele ga 1994 a hwetša tshwaro yeo e ikgethileng bjalo ka go hwetša dipoelo tša go feta ba bangwe (dikgodišo, tumelelo ya go ithuta, dimphohlohleletšo tša mošomo bjalo bjalo) ge go bapetšwa le bašomi ba bangwe d.
Maloko a itemogela kgethollo ya semorafe go tšwa go merafe ya go feta o tee wa dihlopha tše dingwe tša badudi e.
Ka lebaka la gore bahlankedi ba bantši ke ba bašweu, mola maemo a mangwe e se bašweu, ke bohlatse bja gore Kgoro ya Tšhireletšoe (DOD) e na le kgethollo ya seorafe
Go ya ka kakanyo ya gago, setswalle magareng ga maloko a dihlopha tšeo di fapanego tša badudi ka go yuniti ya gago se kaonafetše goba se mpefetše mo mengwageng yeo e fetilego ye mebedi?
Se kaonafetše
Se dutše se swana le mengwageng ye mebedi yeo e fetilego
Se mpefetše
Ga ke tsebe – Ke šomile ka go yuniti ye ka tlase ga mengwaga ye mebedi
O nagana gore kgethollo le kgethollo ya semorafe e direga bokgole bjo bo kae ka go Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
Le ga tee
Ga nnyane
Ee, bokgole bjo bo itšeng
Bokgole bjo bo bonagalago
Ee, e direga kudu
Ga ke tsebe
O akanya gore tšhelete yeo e šomišwago ka go tšhireletšo mono Afrika Borwa ke … (KGETHA KARABO E TEE FELA)
Ye nnyane kudu
Ye nnyane
E lokile
Ye ntši
Ye ntši kudu
Ga ke tsebe
Go ya ka kakanyo ya gago, bokgoni bja Sesole sa Bosetšhaba sa Afrika Borwa (SANDF) bja go tšhireletša naga bo bjang?
Bo hlakile kudu
Bo hlakile
Ga ke na kakanyo
KAKARETŠO
Bontšha bokgole bjo ka bjona o dumelago goba o gananago le mafoko ao a latelago:
Ke dumela kudu
Ke a dumela
Ga ke na kakanyo
Ga ke dumele
Ga ke dumele le ga tee a.
Ke na le tshepo ya gore taelo le taolo ya masole a Kgoro ya Tšhireletšo (DOD) a tla ela šedi merero yeo ba e lemošitšwego ka go tshenko ye b.
Ke fiwa dipoelo tša ditshenko tšeo di dirwago ke Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)
PHETLEKO YA DINYAKWA TŠA TLHAHLO TŠA KGORO YA TŠHIRELETŠO (DODO) TŠA SEISEMANE
Polelo ya gago ya gae ke e fe?
Dipolelo tše dingwe tša Yuropa
Dipolelo tše dingwe tša Bohlabela
Dipolelo tše dingwe tša Afrika
Dithuto tša gago tša ka godimo ke di fe?
Legato la 10 (Mphato wa 8; Foromo ya III goba NTC1) goba ka tlase
Dithuto tša ka morago ga marematlou (matric)
O na le bokgoni bjo bo kae bja go …
Bo a fokola
Magareng
Bo hlakile
O kganyoga go ka …
Ee
Aowa
... kaonafatša polelo ya gago ya Seisemane?
... hwetša tlhahlo ya maemo a Yunibesithi?
... hwetša tlhahlo ya maemo a Thekinikone?
... dira dithuto tšeo di sa fiwego mangwalo?
... tšea karolo ka go thuto ya kgole ka go hwetša nako ya go bonana le bahlahli ka dinako tše dingwe ka gare ga Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
... hwetša tlhahlo ya mošomong?
... ithuta ka bowena?
... ithuta ka bowena ka tlase ga tlhahlo ya setsebi sa polelo?
... tsenela thuto ya Kgoro ya Tšhireletši (DOD) ya polelo ya dibeke tše tharo?
... ithuta polelo ye nngwe ntle le Seisemane?
Naa o itemogela mathata …
Ee
Aowa
... go kwešišagala ge o ngwala Sesemane?
... go kwešišagala ge o bolela Sesemane?
... kwešiša ba bangwe ge ba bolela Seisemane?
... go tlatša diforomo ka Seisemane?
... go ngwala dikgokaganyo le ditokomane ka Seisemane?
... go šomiša CSW ge o ngwala mo mošomong?
Le ga tee
Nako ye nngwe
Dinako ka moka
Ka mehla
Naa Seisemane sa gago se hlakile mo se go kgontšhago go dira mošomo wa gago ka kgotsofalo?
Naa o kwešiša polelo ya Seisemane yeo e šomišwago ka go dimanyuale, ditaelo, ditokomane tša molaotshepetšo bjalo bjalo?
Naa molaotshepetšo wa polelo wa Kgoro ya Tshireletšo (DOD) o ama mošomo wa gago?
Ee
Aowa
Naa o na le bašomi ba ka tlase ga gago goba o mohlahli wa baithuti?
Go araba fela bao ba nago le bašomi ka tlase ga bona goba bao e lego bahlahli, Potšišo 41 go ya go 43
Naa bašomi bao ba lego ka tlase ga gago/baithuti ba itemogela mathata ka go tšeo di latelago:
Ba mmalwa
Bontši bja bona
Ka moka ga bona
Go kwešišagala ge ba ngwala Seisemane?
Go kwešišagala ge ba bolela Seisemane?
Go kwešiša ditokomane /ditaelo tšeo di ngwetšwego ka Seisemane?
Go kwešiša ba bangwe ge ba bolela Seisemane?
Go tlatša diforomo ka Seisemane?
Go kgokagana ka nepagalo ka Seisemane?
Go dira mešomo yeo e nyakago bokgoni bja ka godimo bja Seisemane?
Go kgokagana ka Seisemane mo maemong a ka godimo?
Go bolela pele ga setšhaba ka Seisemane?
Go bea polelo ka Sesemane?
Go šomiša CSW go ngwala mošomong?
O ka šišinya eng go rarolla mathata a?
Ee
Aowa
Tlhahlo ya maemo a Yunibesithi
Dithuto tšeo di se nago mangwalo
Dithuto tšaa kgole ka go hwetša nako ya go bonana le bahlahli ka dinako tše dingwe ka gare ga Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)?
Go ithuta ka bobona
Thuto ya polelo ya dibeke tše tharo ya Kgoro ya Tšhireletšo (DOD)
Ee
Aowa
Naa o ka thabela thušo ya setsebi sa polelo go kgonagatša tsela ya go kaonafatša bašomi ba ka tlase ga gago le baithuti ba gago?
RE LEBOGA NAKO LE GO TŠEA KAROLO GA GAGO
